Avtorja dogmatično in primerjalno analizirata tako imenovano tatvine storitve. Pri tem izhajata iz nemške kazenske zakonodaje, ki ta delikt – drugače kot slovenska – že dolgo inkriminira.
Avtorja dogmatično in primerjalno analizirata tako imenovano tatvine storitve. Pri tem izhajata iz nemške kazenske zakonodaje, ki ta delikt – drugače kot slovenska – že dolgo inkriminira. Inkriminacija šteje tam za pomembno do- polnitev inkriminacije goljufije. Pojem tatvine storitve označuje najrazličnejše možne primere neupravičenega uživanja koristi tuje storitve. Storilec, ki tako ravna, življenjsko gledano s tem poškoduje premoženje drugega. Predmet kazenskopravne analize opisanega dejanja in njegovih učinkov v zunanjem svetu so predvsem vprašanja izvršitvenega ravnanja, prepovedane posledice, objekta varstva, predmeta in oškodovanca tega kaznivega dejanja, kot tudi vprašanje njegove narave. Po nemškem kazenskem zakoniku (StGB) je, utemeljeno, tatvina storitve storitveno-opustitveno nepopolno dvoaktno, s tem pa tudi ogrozitveno kaznivo dejanje. Prispevek ob teh vprašanjih obdeluje tudi teža- ve, v katere bi zakonodajalec zabredel, če bi obravnavani delikt inkriminiral v popolni dvoaktni in poškodbeni obliki. Vpliv teh lastnosti tatvine storitve na njeno prepovedano posledico, ki je po StGB začetek koriščenja storitve ali zagotovitev dostopa do prireditve, je bistven. Najočitnejši rezultat te delitve predmeta kaznivega dejanja na storitev in prireditev pa je alternativna narava primarne dispozicije, ki opisuje izvršitveno ravnanje obravnavanega delikta.
Ključne besede: tatvina storitve, Erschleichen von Leistungen, StGB, storitev, prireditev, nepopolni večaktni delikt, ogrozitveni delikt, poškodbeni delikt, kazniva dejanja zoper premoženje.