ZUP je eden
najpomembnejših sistemskih predpisov pravnega reda. Slovenski ZUP je bil sprejet leta 1999, doslej pa se
je spreminjal neenakomerno in večkrat le
zelo parcialno. Novele, ki so uspešno prestale zakonodajni postopek, so bile neredko zgolj lepotne (zlasti novele
ZUP-A, ZUP-D, ZUP-F in ZUP-G ter pretežno ZUP-C
in ZUP-E) in sprejete pretežno zaradi politične všečnosti. ZUP--I kot Zakon o
spremembah in dopolnitvah ZUP (Uradni list RS, št. 85/25), objavljen 6. novembra 2025 in začne
veljati 7. februarja 2026, je bil pripravljen leta 2024 in v zakonodajnem postopku sprejet septembra 2025 ter
zaradi veta Državnega sveta znova
oktobra 2025. Namen te novele je večplasten, pri čemer pa se je poudarjala protibirokratska razsežnost, na primer pri
poenostavitvah vročanja. Avtorja
menita, da je slovenski ZUP še prej preveč konservativen kot napreden, če ga primerjamo z vzorčnimi
tujimi primeri. Potencialov za sodobnejšo kodifikacijo
v Sloveniji tako vidita še kar nekaj, prav tako pa menita, da je dovolj argumentov za sistemsko
prenovo slovenskega ZUP. Po njunem mnenju
bi kazalo oblikovati povsem novo kodifikacijo splošnega upravnega postopka, ki bi vsebinsko zajela večino
duha sedanjega zakona, vendar prevetrila pomembna
načela in druga pravila, uredila pa tudi novo pojavljajoče se razsežnosti, kot so alternativno
reševanje sporov in digitalizacija oziroma umetna
inteligenca ter avtomatizirano upravno odločanje.
Ključne besede: ZUP, splošni upravni
postopek, upravno odločanje, spremembe, birokracija,
sistemska prenova, umetna inteligenca, digitalizacija.