Bančna garancija za lastno obveznost?!

Članek obravnava vprašanje, ali izdana bančna garancija lahko krije tudi garantovo lastno obveznost. Gotovo nihče ne more biti sam svoj garant, saj bi bilo to pri akcesornih jamstvenih zavezah (kakršne so instituti pravnih redov common law guarantee ali surety) absurdno. Po drugi strani pa je tako stališče po avtorjevem mnenju dvomljivo pri samostojnih garancijah in stand-by akreditivih. Odgovor je odvisen od merodajnih prav in pravne narave izdanih garancij. Akcesorne garancije z garantovimi sekundarnimi obveznostmi so odvisne od obveznosti izvajalca (nalogodajalca za izdajo garancije) iz osnovne pogodbe in se bistveno razlikujejo od garancij na zahtevo z garantovo samostojno in neodvisno odgovornostjo. Zadnje, ki v bančni praksi prevladujejo, so v civilnih zakonodajah redko urejene. Zato so za naše vprašanje posebnega pomena sama besedila garancij z morebitnimi inkorporiranimi pravili MTZ (EPPG, EPPJZ, EPGZ in ISP/98). Ta pravila garantom ne preprečujejo izdajanja garancij za njihove lastne obveznosti; še več, nekatera celo izrecno dopuščajo možnost, da je garancija dana za samega izdajatelja. Poleg tega obstaja nekaj precej močnih ekonomskih argumentov, ki so predstavljeni v članku, da koristniki in/ali regulatorji kot prvo najboljšo možnost izrecno dopustijo, da tudi sicer sprejemljivi garanti (npr. prvorazredne banke in druge finančne institucije) izdajajo garancije tudi za svoje lastne obveznosti.