Pravnik št. 5-6/2015

Zvezek št. 1-2/2016 bo izšel do konca meseca februarja.

Uradni list RS - zanesljiv partner

Obiščite spletno mesto Uradnega lista Republike Slovenije, kjer lahko najdete pravi vzvod za več znanja: knjige, izobraževanja in druge produkte z garancijo kakovosti.

Revija Pravnik kot temelj slovenske pravne kulture

dr. Lojze Ude, Pravnik, št. 1–3/2008, str. 5-6.

Slovenski pravnik je prvič izšel leta 1862 (tedaj je bil izdajatelj dr. J. R. Razlag), nato je s časovnimi prekinitvami izhajal do leta 1888, ko je izdajatelj postalo društvo Pravnik.
Že zaradi tega Zveza društev pravnikov Slovenije čuti do te revije posebno odgovornost. Po letu 1888 je izhajala s prekinitvama v letih 1918–1919 in 1945, med vojno, nepretrgano. Od l. januarja 1965 izhaja kot Pravnik – revija za pravno teorijo in prakso.
S ponosom torej lahko rečemo, da je revija Pravnik del slovenske pravne in splošne kulture, ki ima zasluge za uveljavitev slovenskega jezika in dokončno izoblikovanje slovenskega naroda in je pomembna tudi za razvoj slovenske državnosti. V Sloveniji ni revij s podobno tradicijo, saj so zlasti revije s področja umetnosti in humanistike izhajale v omejenih časovnih razdobjih, kar nikakor ne zmanjšuje njihovega pomena za razvoj slovenske kulture, vendar jim v primerjavi z revijo Pravnik manjka element trajnosti.
Predstavniki številnih znanosti in ved, zlasti tehničnih in naravoslovnih, se skušajo v zadnjih treh desetletjih prikazati kot mednarodno priznani oziroma mednarodno odmevni znanstveniki in strokovnjaki. V ta namen so uveljavili sistem, po katerem se posebno visoko vrednotijo dela, objavljena v nekaterih tujih mednarodnih revijah, kakršnih na področju prava ni. Hkrati so po načelu Gutta cavat lapidem non vi, sed sepe cadendo dosegli razvrstitev svojih znanstvenih oziroma strokovnih revij v različne sezname, ki so pomembni za vrednotenje v njih objavljenih člankov in razprav zlasti v postopkih pridobivanja znanstvenih nazivov (habilitacije) ter v postopkih financiranja različnih raziskovalnih programov.
Takim prizadevanjem ne bi bilo mogoče ničesar očitati, če ne bi prišlo v različnih splošnih aktih, ki se nanašajo na vrednotenje znanstvenih in strokovnih del, do izrazitega izkrivljenega vrednotenja del s področja družbenih in humanističnih ved, tudi prava. Le za primer naj navedem, da je obsežna monografija z našega področja ovrednotena nižje kot trije članki s področja tehničnih in naravoslovnih znanosti, ki najpogosteje obsegajo manj kot deset strani. Tehniki in naravoslovci pač redko pišejo monografije. Zato je nujno, da se začnejo Zveza društev pravnikov in slovenske pravne fakultete poglobljeno ukvarjati s to tematiko in da med drugim dosežejo objektivno vrednotenje pravnih revij, zlasti tudi revije Pravnik, in člankov, ki so v njih objavljeni. Žal smo bili pravniki v preteklosti premalo agresivni, očitno misleč, da bo v vsakem primeru uveljavljeno objektivno vrednotenje naših del. To se ni zgodilo, mi pa smo pustili vtis, da smo naivni.
Revija Pravnik nepretrgano izhaja že več kot sto let. Za njeno pomembno vlogo v preteklosti imajo zasluge številni pravniki. Ni moj namen, da bi celovito predstavil zasluge dosedanjih urednikov revije. V imenu Zveze društev pravnikov Slovenije pa se zahvaljujem zadnjemu glavnemu uredniku sodniku Vrhovnega sodišča RS Tonetu Frantarju in zadnjemu odgovornemu uredniku prof. dr. Bogomirju Sajovicu, ki sta zadnje desetletje revijo urejala tako rekoč brez plačila in sta gotovo najbolj zaslužna, da je tudi v novih razmerah ohranila kakovost in pomen. V imenu pravnikov se zahvaljujem zadnjemu založniku, Uradnemu listu RS, da je v zadnjem desetletju prav tako brez jasnega materialnega interesa zagotovil redno izhajanje revije.
Zveza se je odločila, da prevzame tudi naloge založnika, v tej vlogi si bo prizadevala, da bodo revija ter članki in razprave v njej ustrezno ovrednoteni. Po daljšem času je bilo treba imenovati tudi novega urednika in uredniški odbor, saj sta tudi dosedanja urednika želela, da njuno delo prevzame kdo drug.
Novi urednici prof. dr. Dragici Wedam Lukić in novemu uredniškemu odboru pa so namenjene spodbude in želje za čim uspešnejše delo.
Ohranimo in utrdimo vlogo revije Pravnik kot pismenega izraza slovenske pravne kulture.