Pravnik št. 5-6/2015

Zvezek št. 1-2/2016 bo izšel do konca meseca februarja.

Uradni list RS - zanesljiv partner

Obiščite spletno mesto Uradnega lista Republike Slovenije, kjer lahko najdete pravi vzvod za več znanja: knjige, izobraževanja in druge produkte z garancijo kakovosti.

Iz vsebine

V uredniškem odboru revije Pravnik si prizadevamo, da so v posameznih številkah revije zastopana različna področja prava, hkrati pa je merilo za objavo v posamezni številki tudi aktualnost obravnavane teme.

Izberite leto izdaje:
Številka 11-12/2009

Avtor obravnava tri osnovne pravne podlage, po katerih so v slovenskem avtorskem pravu varovane geografske karte: kot kartografska avtorska dela, kot avtorske baze podatkov in kot podatkovne baze sui generis. Osrednja tema
članka je varstvo kart kot avtorskih del, katerega osnova je tako imenovana kartografska manira: skupni izraz za individualno znanstveno-grafično zmes kartografskih izraznih sredstev, ki opredeljujejo določeno karto kot stvaritev
in torej avtorsko delo.

[Več ...]
Številka 9-10/2009

Avtor poskuša prikazati bistveno prepletenost pravičnosti s solidarnostjo tako na idejni kot na dejanski ravni, hkrati pa tudi, da je solidarnost pogoj pravičnosti. Solidarnost skuša kot izmuzljiv in nedoločen pojem smiselno uokviriti in utemeljiti v sferi etike in socialne filozofije preko razdelitve na osnovno in aktivno solidarnost. Osnovna solidarnost se vzpostavlja šele kot družbeno pogojena vez med ljudmi, ki povezuje v sfero »mi«. V prispevku je prikazano,
da takšna osnovna solidarnost pogojuje vsakršno pojmovanje pravičnosti, saj drugega šele vzpostavlja kot enakovreden subjekt, s katerim moramo biti v pravičnem odnosu.

[Več ...]
Številka 7-8/2009

Prispevek najprej analizira uspehe koncepta človekovih pravic ter zoperstavi najpomembnejše kritike in sodobne krize koncepta človekovih pravic. Po pregledu uspehov in neuspehov skuša oceniti stanje človekovih pravic danes. Avtorica sklene s kritiko metafore tehtanja med varnostjo in svobodo oziroma človekovimi pravicami ter poudari, da so odločitve, utemeljene na strahu, navadno slabe, kar je tveganje, ki bi se ga morali vladajoči ob odzivanju na sodobne varnostne grožnje zelo zavedati.

[Več ...]
Številka 5-6/2009

Pitamičevo pismo Hansu Kelsnu iz leta 1957 razpravlja o temeljni normi, s katero sta se ukvarjala oba misleca. Pitamičeva zasluga je, da je bil prvi, ki je problem najbolj razločno metodološko razvozlal in ga oprl na Machovo ekonomijo mišljenja. Vse, kar je sledilo, je bilo »samo« še izpopolnjevanje in táko utemeljevanje, ki je v skladu z normativno čistostjo Kelsnove teorije prava. Pitamičeva temeljna norma je »kot magnetna igla, ki kljub vsem nihanjem kaže težnjo, da se drži ene smeri«. To smer potrebujejo vsi, ki jih zanima pravo kot življenjski pojav. Neizogibna antinomičnost prava in pomenska poroznost pravnih besedil znova in znova odpirata vprašanje, na katero pravno pravilo naj se opremo, kako naj ga razumemo in kako naj odločimo. Če hočemo ravnati odgovorno in če nočemo, da z nami kdorkoli manipulira in nas instrumentalizira, je nujno, da vemo za smer, v katero plujemo.

[Več ...]

Pretekli in sedanji družbeni sistem nista bila uspešna pri uresničevanju demokratičnosti, socialnosti in pravičnosti. Pot v recesijo in depresijo se zdi neizogibna. Prihodnost pa je skrivnostna in ponuja različne alternative. Oblikovanje vizije za uresničitev pristne in visoko socialne države bi morala biti prioritetna naloga.

[Več ...]

Avtor kritično analizira aktualne zakonske rešitve, s katerimi se ureja pravni položaj neprištevnih storilcev, zmanjšano prištevnih storilcev in tistih storilcev, ki so nesposobni za sojenje.

[Več ...]
Številka 3-4/2009

Pitamičevo pismo Hansu Kelsnu iz leta 1957 razpravlja o temeljni normi, s katero sta se ukvarjala oba misleca. Pitamičeva zasluga je, da je bil prvi, ki je problem najbolj razločno metodološko razvozlal in ga oprl na Machovo ekonomijo mišljenja. Vse, kar je sledilo, je bilo »samo« še izpopolnjevanje in táko utemeljevanje, ki je v skladu z normativno čistostjo Kelsnove teorije prava. ... Pitamičeva temeljna norma je »kot magnetna igla, ki kljub vsem nihanjem kaže težnjo, da se drži ene smeri«. To smer potrebujejo vsi, ki jih zanima pravo kot življenjski pojav.

Opozorilo uredništva: tiskarski škrat je povzročil zmešnjavo s sprotnimi opombami pri prispevku, zato bo ta v celoti še enkrat objavljen, in sicer v Pravniku št. 5-6/2009.

[Več ...]
Številka 1-2/2009

Avtor v prispevku s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize razpravlja o (ne)potrebnosti instituta laesio enormis v gospodarskem pogodbenem pravu. Avtor ugotavlja, da povzroča ta institut ekonomsko neoptimalen razvoj trga informacij ter s tem manjša družbeni proizvod.

[Več ...]