Pravnik št. 5-6/2015

Zvezek št. 1-2/2016 bo izšel do konca meseca februarja.

Uradni list RS - zanesljiv partner

Obiščite spletno mesto Uradnega lista Republike Slovenije, kjer lahko najdete pravi vzvod za več znanja: knjige, izobraževanja in druge produkte z garancijo kakovosti.

Iz vsebine

V uredniškem odboru revije Pravnik si prizadevamo, da so v posameznih številkah revije zastopana različna področja prava, hkrati pa je merilo za objavo v posamezni številki tudi aktualnost obravnavane teme.

Izberite leto izdaje:
Številka 11-12/2008

Članek predstavlja pojav, ki mu pravimo konstitucionalizacija zasebnega prava, pri katerem gre za spreminjanje razmerja med ustavnim pravom (oziroma ustavnimi pravicami) na eni strani in zasebnim pravom na drugi. Avtor opredeli in predstavi pomen zasebnopravne avtonomije oziroma pogodbene svobode v zasebnem pravu, zlasti kot ustavne pravice in njeno vlogo v celotnem ustavnem sistemu.

[Več ...]

Prispevek obravnava tipologijo sprejemanja in utemeljevanja pravnih odločitev. V izhodišču razprave postavlja avtor tezo, da ima pravo kot posebno družbeno področje posebnosti, ki se odražajo v delu pravnikov, pri tem pa gre za projekcijo pravnikove duše, za katero je značilna določena tipologija.

[Več ...]
Številka 9-10/2008

Po ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice 3. člen Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja varstvo aktivne in pasivne volilne pravice kot individualnih človekovih pravic za volitve v zakonodajno telo. Avtorica meni, da odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice zavezujejo kot precedenčne odločitve nacionalne organe in posebej poudarja dolžnost volilnih komisij oziroma domačih sodišč, da svoje odločitve v volilnem postopku oziroma v postopkih s pravnimi sredstvi skladno z ustavno in zakonsko ureditvijo utemeljijo.

[Več ...]
Številka 1–3/2008

Prispevek obravnava vprašanja, kdo, pod kakšnimi pogoji in zakaj lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji. Režim pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah variira glede na pravno podlago pridobitve pravice ter tudi glede na to, kdo je tujec oziroma v kateri drugi državi ima prebivališče oziroma sedež.

[Več ...]

Prispevek proučuje, kako začetek mediacije vpliva na tek zastaralnih in prekluzivnih rokov v slovenskem pravnem redu. Avtor poskuša oblikovati stališče, kako bi bilo vpliv mediacije na tek rokov smotrno urediti v slovenskem pravu.

[Več ...]

V prispevku se avtor osredinja na povezovanje dognanj o psiho(pato)logiji simbioze z detomorom kot kaznivim dejanjem, pri čemer je pozornost namenjena predvsem kritični analizi slovenske pozitivne kazenskopravne ureditve. Sklepno so predstavljeni nekateri predlogi za morebitno ustreznejšo ureditev de lege ferenda.

[Več ...]

Odnos držav do spolnega nasilja v okviru mednarodnega humanitarnega prava se je začel spreminjati v 20. stoletju. Najprej se je spolno nasilje začelo pojavljati v mednarodnih pogodbah o mednarodnem humanitarnem pravu, nato pa sta k razvoju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zelo veliko prispevali Mednarodni sodišči za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo. Pod njunim vplivom so uzakonili kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost kot izvršitvene oblike mednarodnih hudodelstev tudi v statutih drugih ad hoc mednarodnih in hibridnih sodišč in jih naprej razvijali v sodni praksi.

[Več ...]

Obstoječi pravni okvir Svetovne trgovinske organizacije (STO) omogoča varstvo okolja, kadar okoljevarstveni interesi pridejo navzkriž z interesi svobodne mednarodne menjave blaga. Razvoj prakse kaže v smer širjenja okoljevarstvenih izjem iz člena XX GATT in s tem nakazuje na težnjo po pogostejši prepoznavi skladnosti uvoznoomejevalnih okoljevarstvenih ukrepov s pravno ureditvijo Svetovne trgovinske organizacije.

[Več ...]