Razvoj prava človekovih pravic v Evropski uniji s posebnim poudarkom na sodni praksi Sodišča Evropske unije

Pravnik, Ljubljana 2017, let. 72 (134), št. 9-10

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ni predvidela varstva človekovih pravic, kljub temu pa to Sodišča Evropskih skupnosti ni oviralo, da je razlagalo človekove pravice kot splošna načela prava Evropskih skupnosti.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ni predvidela varstva človekovih pravic, kljub temu pa to Sodišča Evropskih skupnosti ni oviralo, da je razlagalo človekove pravice kot splošna načela prava Evropskih skupnosti. Mejnik je zadeva Stauder, pozneje pa se Sodišče v zadevi Nold sklicuje celo na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadevi Schmidberger, ko tehta med ekonomsko svoboščino in temeljno pravico, pa odloči, naj prevlada temeljna pravica. Prek sodne prakse Sodišča Evropske unije je obravnavan odnos med pravom Evropske unije in nacionalnim pravom. Obravnavano je tudi vprašanje pristopa Evropske skupnosti in pozneje Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prispevek opozori tudi na odnos med pravom Evropske unije in mednarodnim pravom prek analize zadeve Kadi.

Ključne besede: pravo človekovih pravic v Evropski uniji, temeljne pravice, sodna praksa Sodišča Evropske unije


Spletno naročilo edicije: Številka 9-10/2017

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo